Ines Majcen ~ Sidro oceana in zdravilne misli za vsakdan

  Včasih se ti kot psihoterapevtu zdi, da ljudi učiš nositi, predelovati travmo, rane iz otroštva, zlorabe, ki še vedno pečejo in puščajo pečat na koži, na telesu, težka čustva, saj skriti spomini živijo brezčasno naprej, ne poznajo preteklosti, ne prihodnosti in tudi ne sedanjosti. Samo so, taki, kot so. Sčasoma spoznaš, da je s klienti prišel čas za novo učenje. Da telo lahko sprejme in si dovoli okušati vrednost, lepoto, čast, proslavljanje, strpnost, zaceljena krila, ogenj, nežnost in ljubljenost. Včasih lahko to zaneti strah, lepša nova zgodba, kot se piše v telo, več je, paradoksno, lahko strahu. Sčasoma spoznaš, da bolečino in travmo že dobro poznajo, nihče pa jih ni naučil, da je v polnosti telesa možno nositi in sprejeti tudi ~ radost. Lahko si ljubljen, lahko si objet in lahko si v svoji veličini sprejet.***

  Info točka Psihoterapija NI energijska masaža Psihoterapija NI bioenergija Psihoterapija NI duhovno potovanje Psihoterapija NI "nekaj več kot psihoterapija" Psihoterapija NI posebna masaža s happy endingom Psihoterapija NI nasvet Psihoterapija NI deset korakov do sreče Psihoterapija NI (fizio)terapija Psihoterapija JE Psihoterapija (na kratko - zdravljenje preko posebno in strokovno vodenega pogovora, ki lahko vključuje različna, fleksibilna, ustvarjalna znanja, osrednji temelj pa ostaja VAREN PSIHOTERAPEVTSKI ODNOS&PROCES) "Iz vsakodnevnega dela s klienti vemo, da je dobro poznavanje sebe in lastnih tem pogoj za dolgoročno uspešno psihoterapevtsko prakso. Zato v šoli psihodinamske psihoterapije vztrajamo pri temeljiti osebni izkušnji." Več na: Inštitut za psihodinamsko psihoterapijo ali SKZP

September je tu, jaz pa sem neskončno hvaležna za delo, ki ga opravljam in za pot, na katero sem s pogumom, vztrajnostjo, zaupanjem in ljubeznijo do svojega dela nekaj časa nazaj prestopila. Zdaj pa bo že nekaj let in v zadnjih mesecih v polnem obsegu. Pot ima vzpone in padce, kot vsaka druga, pa vendar čutim, da je moja in da nikjer drugje ne bi želela biti. Na njej se učim znova in znova. Se mi utrne kar solza, pa saj že nekaj zadnjih tednov čutim, da se moja srčna čakra odpira in odpira, prebuja in prebuja. Hvala sopotnikom, klientom, ki živite v meni in skozi mene, za zaupanje, da vas lahko spremljam na vaši poti, srečam in spremljam, učiteljem, supervizorjem, ki bdite nad menoj, kolegom, s katerimi delimo podobne zagate in vsem, s katerimi se srečujem na tej včasih zahtevni, a plemeniti in čudoviti poti. Rada vam imam

  »Ni me na socialnih omrežjih« je pojav, ki si ga je med mladimi danes že zares težko zamisliti. Tam se odvija vse, zadnje čase imam več dostopa in vpogleda v to. Odvija pa se tudi ena velika luknja, obup, čustvena in intelektualna praznina, osamljenost, potrtost, nemotiviranost, odmaknjenost, izklop. To bodo verjetno tudi novo nastale osebnosti naslednjih generacij. Ob tem so moja sočutna doživljanja do mladih sodobnega sveta še toliko večja, še bolj mi je jasno, kaj zares potrebujejo. Če se je od teh naprav tako težko odlepiti že odraslemu in običajnemu človeku, kako težko je šele mlademu, kateremu možgani se šele razvijajo. Pravzaprav je nemogoče. Nemoč. Če se odlepiš, pa tvegaš tudi vrstniško zavračanje, izoliranost, izključenost, saj ti postrežejo s stavki »pa če so vsi gor«. Kar menda drži. V določenih državah otroci ne zmorejo več niti matematike, niti bralnih veščin, sem brala v zapisu teh dni. Zaskrbljenost na koncu zapisa ne bo pot, pa vendar jo ta trenutek iskreno čutim...