Ines Majcen ~ Sidro oceana in zdravilne misli za vsakdan

  "Potrebujem pomoč. Ampak ~ a jo res hočem?" Najbolj ogrožujoči klienti se največkrat zatečejo v nevarna, zlorabljajoča "terapevtska okolja", ker psiha išče staro travmo in je varen, ustrezno strokoven in kontinuiran odnos zanje lahko preveč. Ko pomislim na kateregakoli svojega preteklega ali sodobnega klienta, nimam pred očmi nikogar, ki bi ga lahko videla v pristajanju na primer na "črno magijo vedeževalca", ki se je v medijih pripetila nekaj časa nazaj, pri čemer se je grozovito zlorabljalo veliko število ljudi. Po tem sklepam, da so klienti, ki so vztrajali pri meni, izkazovali osnovno presojo, pamet, upor, sposobnost misliti, intuicijo, kanček kreposti, nekaj zdravega, karkoli že lahko temu rečemo, kljub mnogim, različnim in težkim, tudi travmatičnim stiskam v ozadju. Iz tega lahko podamo tole hipotezo, če vemo, da klienti, ki nas poiščejo, v nekih delih odzvanjajo tudi nas ali naše bližnje skrbnike iz otroštva. Ravno najbolj ranjeni in travmatični k...

  Včasih se ljudje na novo rodijo in mislijo, da se je potrebno odreči vsemu staremu za ceno novega. V resnici lahko staro tudi recikliraš. Kakšne delčke priključiš zraven ali jih za nekaj časa narediš nekoliko nevidne, jih pospraviš v počitek, v ozadje in druge mogoče izpustiš. Zunanji karizmi se ne potrebuješ odreči za tiho, notranjo resnico. Lahko ju odpelješ, priključiš skupaj in tako združiš svoje moči, namesto jih pomanjšuješ. Lahko povezuješ notranji in zunanji izraz talentov in lastnosti. Materialno in duhovno. Erich Fromm je nekoč zapisal čudovito knjigo "Imeti ali biti". Naslov bi bil v resnici še boljši, za knjigo drugega dela, če bi združeval "Imeti IN biti". Tako bi lahko bil bližje celi resnici človeka. Kje si trenutno zares? Kako lahko svojo zgodovino pelješ naprej, jo prestrukturiraš, kakšne dele prevetriš in zaživiš svoje resnično Sebstvo? Saj del njega so tudi deli. Všečni, nevšečni, tukaj so, z vso celoto in željni celega, brezpogojnega sprejemanj...

  Včasih je potrebno anksioznost najprej pomanjšati in prav tako kakšen problem, da se ga lahko sploh lotiš s prvimi koraki. Potem te je sram, ker si tako dolgo čakal, odlašal, da narediš tisti prvi korak, da se zdiš povsem nesuveren. Dlje, kot si bežal, težje in večje je zdaj zagristi v to. A dovoli si biti neroden na začetku, narediti nekaj, kar še ne znaš, drugače ne gre, ne moremo kar znati nekaj. Prvi korak ni sramota, četudi se ti zdi tako majhen in nepomemben, je pomemben, včasih ključen. Včasih je ravno prvi korak ključen. Dovoli si biti ~ pomagan, podprt, povezan. Naj te potolažim, vsi imamo svoje okostnjake, nekaj nam gre, druga ne in vse vmes. Včasih ti lahko nekdo nekaj tako zrcali, da se zdi tisto še večje, a je hkrati ta pritisk tudi motivacija, da nekaj narediš. Včasih se ti zdi en problem tako velik, da te okameni in zamaje še polno drugih detajlov, težav, odpelje fokus in te čustva preplavijo oziroma otrpneš. A težave so v resnici vedno tu. Nikoli ne bodo sterilno ...

Človek, ki vzljublja in spoznava sebe ~ tudi drugim več ne škoduje, ampak doprinaša. Postaja koristen, ekonomičen in ustvarjalen. "Ne znam opisati, nekaj je drugače, celo stanje notri. Še ko čistim doma, je drugače, drug način mene. Karkoli počnem, niti ni več važno kaj, je več mene notri, več energije. Tudi drugi opazijo. Preden se česa lotim, se prvič v življenju vprašam, če bo to sploh zame, če grem pomagati iz sebe ali zopet le ugajam in potem škodim. Veliko časa prihranim s temi vprašanji. Notri sta dva dela, ki se tepeta, a v resnici lahko oba presežem, Jaz to naredim, ne nekdo tam zunaj. Jaz imam to odgovornost. Kaj drugi počnejo, me ne interesira več, ne na tiste načine. Nekaj postaja pomembno. V resnici prvič postajam pomembna sama sebi. In bolj se imam rada." (terapevtska izkušnja)

  Tvoja energija ni neskončen rezervoar, čeprav se lahko hitro obnavlja, ima svoje omejitve. Usmerjaj jo tja, kjer je učinkovita, inteligentna, smiselna in se ne troši brezglavo ter brez sočutja do sebe. Nobene potrebe ali dolžnosti ni, da si dostopna in odzivna za vsakogar. Tega ne potrebuješ. Energija je naš zaklad – z njo lahko ustvarimo ogromno, ali pa jo veliko razpršimo naokoli, če v sebi ne najdemo središča, meje, prizemljitve, usmeritve. Ženska energija je bolj pretočna, krožna, osrediščeno sidro pa je njen pristan, jasnost in smer. Z energijo lahko tudi počakaš, lahko jo kopičiš, zdraviš, hraniš pri sebi in aktiviraš tam, kjer začutiš, da je tvoja pot. Včasih tehtaš med bližnjimi in daljnimi cilji, a vizija presega oboje. Rezerviranost in čakanje na pravi trenutek sta mnogokrat pot do večjih sanj.***