Introspekcija

"Ko boste imeli svoj flow, vam bodo ljudje naravno sledili, nihče se ne bo upiral, tudi ne napadal." (I.K.)



Pri pojavu gre za opazovanje svojih misli, občutkov, čustev, teženj iz nekakšne distance. "Jaz" gledam vse to. Gre za nekakšen notranji pogovor, ki ga lahko gledam, opazujem. Skozi daljši psihoterapevtski proces ljudje pridobijo to kvaliteto, veščino za vsakdanje življenje. Začnejo se spraševati, kaj pravi glas v meni. Kaj svetuje nekdo tam zunaj, drugi, tretji, četrti, četudi je to družbena avtoriteta, postane manj pomembno. Začne se razločevanje čemu bomo prisluhnili in kaj ne bomo vzeli. Brez razvijanja te kvalitete si svojega poklica ne predstavljam opravljati, lažje bi se odrekla nazivom, kot temu. Ob tem se zavem, da sem ranljiva in zmotljiva. Brez introspekcije drugega pa je tudi težko sodelovati.

V poklicih pomoči introspekcija ni samoumevna. Daleč od tega. Za to je potrebno imeti naraven dar in potem je potrebno to še redno razvijati, poglabljati, krepiti. Trenirati kot na primer športnik redno trenira svoje telesne mišice. Redno lahko razvijaš tudi srd in prezir, tudi to je mogoče, ki požene hlad do kosti. O tem kdaj drugič.
Veliko introspekcije premorejo pesniki, na primer. Neža Maurer je bila ena teh. Zato je Freud za psihoanalitično delo predlagal veliko branja literature, tudi ukvarjanje z umetnostjo. Literatura je odlična širina za razumevanje človeške duševnosti.
Sprva se zdi, da je ukvarjanje z introspekcijo zamudno, kot se zdi zamuden psihoterapevtski proces. A v resnici ni tako. Je ravno obratno. Ta nam odpira nova vrata, čas in energijo ravno pridobimo. Z dobro introspekcijo lahko počnemo marsikaj in tudi nič. Na primer lahko se preprosto ne odzovemo, kadar prepoznamo, da je to najbolje. Pomaga nam, da zavijemo stran od problemov, ker jih zaznamo pravi čas, ne šele takrat, ko smo že na tleh. Prenehamo ponavljati vedno iste vzorce, odzive, ki ne peljejo nikamor, le v začaran krog, ki jemlje čas in energijo. Na primer ženska, ki je bila ves čas žrtev nasilja, se v eni točki zave: "Saj mi v tem odnosu ni treba biti, kdo me vendar sili vanj, lahko izstopim." To je pomembno spoznanje, lahko izstopim, preneham, se ustavim, naredim levo in desno. Lahko obrnem smer. Na primer lahko zaznam, zakaj se ta trenutek kregam, to mi ne koristi, saj je prost dan in prostih dni ni veliko za napolniti si energijo in kreganje jo prazno in ker sebi privoščim dobro, tega ta trenutek zavestno ne bom počel.
Zrenje vase nam omogoča, da lahko prepoznamo svet zunaj, prepoznamo, kjer se zatikamo in se v svojih obsesijah ustavimo. Zrenje vase je kot intuitivni pripomoček, za katerega mi je žal, da ni vpeljan v učni sistem. Z njim si prikrajšamo trpljenje, aktiviramo svoje prave vire, delujemo skozi dan brez polne glave, prenehamo početi nesmiselne stvari, ki so nam le v napoto in nam škodijo in ne sodelujemo več v škodljivih odnosih, ki jih lahko prepoznavamo le skozi sebe.
V teh dneh se bo odvijalo pomembno srečanje z naslovom "Celostna skrb zase v poklicih pomoči."
Pomembna tema, veselim se je.
Živel 1. maj, praznik dela malo drugače****

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Sodobne zablode