Hvalnica Hvaležnosti

 




Delovni teden se začenja in jaz polna nove motivacije za delo. Svoje delavnike disciplinirano začenjam in mnogokrat tudi končujem z rednimi meditacijami in ravno te mi poleg psihoterapije širijo srce, življenje, energijo in duha, da lahko stopam pred ljudi s čisto, prisotno energijo. V teh meditacijah se že pripravljam na delovni dan, včasih se za tren zamislim, da so moji dnevi v polnosti usmerjeni na psihične priprave, o katerih nihče ne ve, tiste podtalne, ki niso vidne navzven, a se slej kot prej nekje poznajo. Včasih kdo misli, da pride vse samo od sebe, zdravje, energija, volja, prisotnost. Ne, zadaj je veliko ~ poglabljanja, načrtovanja, treninga, ukvarjanja tudi z lastno psiho, kot trenirajo športniki, samo na druge načine. Kar predam ljudem, najprej preizkusim pri sebi, od tehnik, pristopov, smeri in vsebin.
Psihoterapevtsko delo je v resnici takšno ~ edino orodje, ki ga na terapevtski uri imamo, smo mi sami.
Hvala zdajšnji, bivši in vsi naslednji klienti, ljudje, posamezniki, ki prihajate do mene s svojimi zgodbami, odprtostjo, zaupanjem, resnico, prepuščanjem in pristno iskrenostjo. Ravno ta počasen čas z vami in prisotnost je nekaj najbolj dragocenega v tem svetu, kar poznam. Vidim vas kot sposobne, zmožne marsičesa in še več, zaupanja vredne in tako vas bom gledala še naprej. Motivirate me, da se o svojem delu in še boljših pristopih učim znova in znova. Tako ravno v teh dneh raziskujem psihosomatiko in kako boljše opravljati s prihodnostjo, preko manifestacij in vizualizacij, da se iz preteklosti lahko premikamo v nove vzorce.
Hvaležna sem, da s svojim delom nadaljujem tudi to leto. Z mnogimi, premnogimi spomini in nadaljevanji. Življenje me preseneti vedno znova in prav tako človek. Čudim se mu, v vseh niansah in oblikah. Ko pridejo skupaj ljudje, so izmenjave lahko neskončne. V to bom verjela dokler bom živa, to pa je tudi moj tihi upor sodobnemu svetu. Neustavljiva vera ~ v napredek ~ človeka, vsakič, ko vidim majhen napredek in za tem še večjega, saj je ravno ta velik sestavljen iz detajlov.
Kar neka neskončna energija, vizija, pogon, motivacija me daje, ki je niti ne znam ubesediti. Hvala. Hvala. Hvala. Da lahko. Nadaljujem.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slika
Nikjer ne morem ničesar povedati, ker se imajo vsi ves čas samo "fajn" Mladega človeka lahko potegneš iz brezna, če sam prepoznavaš in občutiš, kaj je to radost življenja, lahko tudi skupaj z njim. Zagotovo ne z vprašalniki in antisuicidalnim paktom na listu papirja. Nekdo potrebuje nagovoriti resnično srce. Kdo pa še danes nagovori, to, življenje, srce? Stiske mladih so zelo kompleksne in prihajajo iz različnih smeri, narcistična in tekmovalna kultura je vse večja, med drugimi so v veliki stiski tudi zato, ker njihova stiska v prostoru popolnosti, kjer je vse ves čas »fajn«, nima mesta. Ranljivost je ves čas v zanikanju in najbolj neznosno trpljenje je tudi pretvarjanje, da ti je »fajn«, da moraš biti ves čas umetno srečen, razkorak med resnico in zunaj pa je vse večji. Če ti nekdo ves čas prikazuje, odrasli, mediji, kako je vse vedno »fajn« in popolno, tebi od znotraj pa nekaj prigovarja, da je vse ena sama praznina in bolečina, ki je v takšnem okolju ne moreš z nikomer d...
Preberite več

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Slika
  "Zjeb*l smo strast slovenskih moških, že tak je ni blo nikol kej velik, zdaj pa je s ttim feminizmom vse sam še hujš." Kdo še dvori? Kdo še direktno osvaja? Osvajalsko napada? Kdo še sploh na polno hvali in osvaja žensko, ki jo hoče osvojiti? Si sploh še kdo upa? Prevzeti inciativo? Sploh govoriti o tem? V smislu osvajanja, ki je samo po sebi napadalno. In odrasla ženska lahko vedno reče "dej mi mir", če ji ne sede, ker je odrasla in če ni fizično napadena, lahko to stori. V odraslosti je možen tudi dialog, pogajanje, reči nazaj, prvi odzivi so običajno stereotipni, kasneje pa ne nujno več. Ženska, ki je imela hudo izkušnjo nasilja v otroštvu, lahko vidi nasilje vsepovsod, tudi tam, kjer ga realno mogoče ni, čeprav je tisto senzibilno v resnici prežeto v sistem, ne v spol. Razumevanje izjav je refleksno, prva interpretacija je običajno refleksna. Z ženskami, ki imajo za seboj, mnogokrat iz otroštva hude oblike nasilja, delam že desetletje, pomagam jim, da se izk...
Preberite več

Sodobne zablode

Slika
Mladi na tiho kričijo po očetih. Kje ste? Veste kakšnih očetih? Takšnih, z mejo, skorajda po policaju. Je moja moralna dolžnost, da mladim posodim vsaj glas. Jaz vas v eni terapevtski uri na teden ne morem nadomestiti. Pa še zenska sem. Tako imajo dve ženski. In še žensko sodnico. Včasih me doleti globok obup nad družbo, v kateri živim. Slovenska melanholija, bi lahko rekla, pa vendar si potem rečem, zaradi opazovanja, distance in introspekcije, da je prvo osebno duševno zdravje, za katerega je tudi potrebno poskrbeti in tako obup ne postane kroničen, čeprav mu dopuščam, da tudi je, je poleg tudi razkošje upanja. Dokler lahko delujem znotraj vsega tega, imam upanje. In smisel. Ker pomagati ljudem in osveščati, prebujati družbo, v kolikor ni povsem patološko, ima smoter, ima smisel. Obstaja nov pojav v družbi, ki ga bom poimenovala "ob ločitvi sem postal pedofil". Gre za to, da postane moški ob ločitvi na enkrat pedofil. Čeprav to nikoli ni bil. Torej, pedofil postaneš kar na ...
Preberite več