Ne spuščaj želja in velikih sanj v svet, če tam ne dobijo posluha. Skrbno jih grej in podpiraj v sebi, dokler ne postanejo odporne, nezlomljive na zunanje pojave. Na nek način jih neguj v tišini, zalivaj, kopiči, zgoščaj podtalno, da se grejejo kot žerjavica, ki se ne razblini, kot notranji plamen, ki topli, a ne zgori. Kot plamen, ki ne zgori tam zunaj, ko pride na plan, ampak zunaj v vsej svoji polnosti zaživi. Velike sanje in želje so lahko krhke, občutljive na začetku, ko se šele rojevajo, ko šele nastajajo. Če jih prehitro spustimo v svet, se lahko poškodujejo, izgubijo. Kot dojenček, ki šele odrašča, se počasi pripravlja na okolico in v vsej svoji ranljivi občutljivosti potrebuje varnost in zaščito, da bo nekoč kos zunanjemu svetu. Tudi velike sanje na začetku še niso primerne za nenadno delitev, potrebujejo se šele kaliti, brusiti, celiti v tvoji privatni intimi, zaupni, osebni srčiki, saj ti zunanji svet mnogokrat nehote hitro postreže s strahovi, dvomi, medlimi besedami, ki te...
Komentarji
Objavite komentar