Dušna vez

 



Intima v zreli dobi je drugačna kot intima v dvajsetih. Kdor tega ni prerastel, začne ugašati, stagnirati, se utapljati v nezadovoljstvu iz dneva v dan bolj. Največji stres je to, ko ne moremo v polnosti čutiti in živeti sebe ob drugemu. Prepada dveh ne morejo nadomestiti laži, izhodi, vloge, energetsko polnjenje drugje, tudi ne novo širjenje materialnih svetov ali rojevanje novih otrok.
Intima zrele dobe zahteva od nas nekaj drugega, novo pot učenja. Razgaljenost sebi in nato drugemu v pravem pomenu besede, tam se šele začne resnično ujemanje, ko smo sami resnični, lahko pridejo nasproti resnični ljudje. Dopuščati si vstopiti v skrite kotičke duše, ranljivosti, resnice. Tu ni več prostora za status, ego, življenje na ruševinah davno prežetih struktur, ki so izpile svojo vsebino. Mnogokrat tudi ne zmoremo več sobivati z istimi ljudmi, v istih vzorcih kot smo nekoč. Kot je spoznaval že Carl Gustav Jung, v kasnejši odraslosti gre za iskreno spoznavanje sebe in drugega, celega, takšnega, kot je. Šele v tem se lahko srečamo v polnem odnosu, v polni spolnosti, ki ne prazni, ne odmika, ampak energetsko polni naše duševne kanale. Tu ni več govora o maskah, popolnosti, ampak zahteva od nas nekaj čisto drugega, trajnega, ne praznega in izpitnega. Zahteva tudi odpoved staremu življenju.
Dušna ženska v zreli dobi ne potrebuje več istega. Želja po navidezni moči se izpije, dušna ženska vidi skozenj in moški potrebuje zdržati to moč, da je lahko poleg. Brez rešiteljstva, nadzora, dajanja uslug. Dušna ženska se požvižga na vse to, prehodila je svojo pot in lažne fasade je več ne interesirajo. Zanima jo zvestoba in bližina, takšna, ki od dveh zahteva zaupanje in tudi preseganje in ne udobje. Takšna, ki si prihaja nasproti, ne ustvarja prepad. To je pravo kraljestvo. To je prava kvaliteta zrelega moškega, moč, ki si upa stati ob prebujeni ženski in živeti drzno iz golega srca, pogledati v svojo resnico, želeti vstopati v pravo intimo, četudi je ta polna strahov, senc, zmot, sprememb in spodrsljajev. Dušno žensko privlači intima, ne moški, ki jo zabava ali ji omogoča vsakdanjo varnost, ki pušča za sabo puščavo, upostošenje ali razvajanje, ki nima nobene veze z resničnim stikom, saj le ta presega pozornost, tekmo, boj za moč in navidezno skupno bivanje.
Intima zahteva od nas mnogo več. V njej je resnično darilo življenja, a ne brez napora in brez prehojene poti, najprej na svoji strani. Zahteva resnično utripanje srca, drznost, preseganje poznanega.
Ljubezen še ni zakon, pisni dogovor ali partnerstvo po organizacijski pogodbi. Osamljenost je ob tem lahko še večja kot v samoti. Za to je mogoče bil čas v zgodnji odraslosti.
Intima kasneje zahteva od nas predajo, ki se dotika bližine, čutenja, duhovne, čustvene in duševne rasti, ki nastavlja ogledalo, ji dovolimo, da nas spreminja, preobrača in nas hkrati ne pušča same v globinah. Izvira iz ljubezni - do sebe.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slika
Nikjer ne morem ničesar povedati, ker se imajo vsi ves čas samo "fajn" Mladega človeka lahko potegneš iz brezna, če sam prepoznavaš in občutiš, kaj je to radost življenja, lahko tudi skupaj z njim. Zagotovo ne z vprašalniki in antisuicidalnim paktom na listu papirja. Nekdo potrebuje nagovoriti resnično srce. Kdo pa še danes nagovori, to, življenje, srce? Stiske mladih so zelo kompleksne in prihajajo iz različnih smeri, narcistična in tekmovalna kultura je vse večja, med drugimi so v veliki stiski tudi zato, ker njihova stiska v prostoru popolnosti, kjer je vse ves čas »fajn«, nima mesta. Ranljivost je ves čas v zanikanju in najbolj neznosno trpljenje je tudi pretvarjanje, da ti je »fajn«, da moraš biti ves čas umetno srečen, razkorak med resnico in zunaj pa je vse večji. Če ti nekdo ves čas prikazuje, odrasli, mediji, kako je vse vedno »fajn« in popolno, tebi od znotraj pa nekaj prigovarja, da je vse ena sama praznina in bolečina, ki je v takšnem okolju ne moreš z nikomer d...
Preberite več

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Slika
  "Zjeb*l smo strast slovenskih moških, že tak je ni blo nikol kej velik, zdaj pa je s ttim feminizmom vse sam še hujš." Kdo še dvori? Kdo še direktno osvaja? Osvajalsko napada? Kdo še sploh na polno hvali in osvaja žensko, ki jo hoče osvojiti? Si sploh še kdo upa? Prevzeti inciativo? Sploh govoriti o tem? V smislu osvajanja, ki je samo po sebi napadalno. In odrasla ženska lahko vedno reče "dej mi mir", če ji ne sede, ker je odrasla in če ni fizično napadena, lahko to stori. V odraslosti je možen tudi dialog, pogajanje, reči nazaj, prvi odzivi so običajno stereotipni, kasneje pa ne nujno več. Ženska, ki je imela hudo izkušnjo nasilja v otroštvu, lahko vidi nasilje vsepovsod, tudi tam, kjer ga realno mogoče ni, čeprav je tisto senzibilno v resnici prežeto v sistem, ne v spol. Razumevanje izjav je refleksno, prva interpretacija je običajno refleksna. Z ženskami, ki imajo za seboj, mnogokrat iz otroštva hude oblike nasilja, delam že desetletje, pomagam jim, da se izk...
Preberite več

Sodobne zablode

Slika
Mladi na tiho kričijo po očetih. Kje ste? Veste kakšnih očetih? Takšnih, z mejo, skorajda po policaju. Je moja moralna dolžnost, da mladim posodim vsaj glas. Jaz vas v eni terapevtski uri na teden ne morem nadomestiti. Pa še zenska sem. Tako imajo dve ženski. In še žensko sodnico. Včasih me doleti globok obup nad družbo, v kateri živim. Slovenska melanholija, bi lahko rekla, pa vendar si potem rečem, zaradi opazovanja, distance in introspekcije, da je prvo osebno duševno zdravje, za katerega je tudi potrebno poskrbeti in tako obup ne postane kroničen, čeprav mu dopuščam, da tudi je, je poleg tudi razkošje upanja. Dokler lahko delujem znotraj vsega tega, imam upanje. In smisel. Ker pomagati ljudem in osveščati, prebujati družbo, v kolikor ni povsem patološko, ima smoter, ima smisel. Obstaja nov pojav v družbi, ki ga bom poimenovala "ob ločitvi sem postal pedofil". Gre za to, da postane moški ob ločitvi na enkrat pedofil. Čeprav to nikoli ni bil. Torej, pedofil postaneš kar na ...
Preberite več