Energetska opremljenost

 "Čez dan porabi toliko energije, da se lahko čez noč napolniš in si zjutraj že nov." (Ines Majcen)


Energetska opremljenost nam je več ali manj dana. Kot terapevti te potrebujemo več, saj brez nje težko izvajamo svoje delo, poleg tega prinaša karizmo in energetsko opremljenim ljudem drugi ljudje lažje sledijo, jih naravno upoštevajo. Če kdo z njo ni toliko opremljen, tudi ni konec sveta, saj se lahko skompenzira s čim drugim, na primer z znanjem, še drugimi veščinami, spominom, disciplino. V terapevtski sferi se mi zdi pomembno, da se vlogi ne zamenjata, da klient ne odhaja od ur ves čas izčrpan, terapevt pa napolnjen.
Energetska opremljenost sama po sebi ni dovolj, če z njo ne znamo ravnati. Bodisi jo pršimo, usmerjamo na nesmiselne konce in kraje. Sama vem, kako je lahko zahtevno živeti v družbi, če si energetsko visoko opremljen in kako veliko treninga potrebuješ, da se naučiš s tem ravnati. To je lahko visoko darilo, če se ustrezno usmerja. V kolikor imate takšne otroke, jih ne ustavljajte, raje ustrezno usmerjajte in jih naučite to ustrezno nositi, saj je to darilo in ne nekaj slabega. Z energetsko opremljenostjo lahko počneš marsikaj koristnega ali pa ravno zaradi nje povsem odpoveš, podpora okolja je ob tem pomembna. Če kot starš svojega otroka ne moreš dohajati v tem, ga še vedno lahko usmerjaš. Zato danes z veseljem pomagam klientom ravno pri tem, kaj početi z energijo, kako ravnati s svojo utrujenostjo, spancem, urniki, stresom, ki je lahko tudi izziv ali še dlje, izgorelostjo.
Kaj vse nam lahko odvzema energijo:
- travme iz preteklosti, ki ostanejo nenagovorjene, nepredelane. Tam notri je zamrznjeno življenje. Predvsem spolne travme so lahko zakladnica energije. Zaradi nezaželene travme hodite na kraje, kjer se izčrpate še bolj, saj ravno ljudi s travmo takšni kraji privlačijo in krog izčrpanosti je sklenjen. Travmo lahko razrešite v zaupnem, strokovno terapevtskem odnosu, sami težko
- slabi odnosi, ki so neustrezni, že davno izpiti in izpeti, a se jih še kar držite
- nekateri ljudje se le polnijo s tvojo energijo, a hkrati nič ne naredijo pri sebi; tega ti ni potrebno prenašati
- ko si energetsko močno izčrpan, se te bodo ljudje začeli izogibati, saj ljudi to utruja in utrujeni so že dovolj
- kadar si pred večjimi nalogami, potrebuješ energije še več, drugače boš težko speljal in bo vse ostalo le na miselni ravni, takrat z energijo še posebej tehtno varčuj
- preveč nepomembnih opravkov, ki jih že dolgo ne potrebujemo več, a jih ne moremo izpustiti
- neupoštevanje svojih meja, v tem smo različni, nekdo zmore veliko, drugi manj, pomembno je upoštevati svoje realne zmogljivosti; kar je za nekoga izziv, je za drugega polom
- upoštevati svojo regeneracijo, obnovljivost, tudi v tem smo drugačni, nekateri se napolnijo že čez noč, drugi čez vikend, drugim niti dopust ne pomaga več
- prevetriti odnos do denarja, dela, prevetriti vrednote; ni problem v samem delu, bolj je v odnosu do dela
- poiščite dejavnosti, ki vas polnijo; zase vem, da se najbolj napolnim v samoti, tišini, a ljudje smo različni, nekatere napolni samota, druge glasne, družabne dejavnosti, poišči svojo pot, vse to lahko raziskuješ tudi ob terapevtu, ki te strokovno, zaupno vodi čez proces
Energetska opremljenost lahko z leti pojenja, ni pa nujno, lahko je ravno obratno, nekateri ljudje šele kasneje zaživijo, kot povedo zase. V kolikor ustrezno pomagamo sebi in si dovolimo biti pomagani, se lahko novo, sveže življenje za nas šele začne.***



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slika
Nikjer ne morem ničesar povedati, ker se imajo vsi ves čas samo "fajn" Mladega človeka lahko potegneš iz brezna, če sam prepoznavaš in občutiš, kaj je to radost življenja, lahko tudi skupaj z njim. Zagotovo ne z vprašalniki in antisuicidalnim paktom na listu papirja. Nekdo potrebuje nagovoriti resnično srce. Kdo pa še danes nagovori, to, življenje, srce? Stiske mladih so zelo kompleksne in prihajajo iz različnih smeri, narcistična in tekmovalna kultura je vse večja, med drugimi so v veliki stiski tudi zato, ker njihova stiska v prostoru popolnosti, kjer je vse ves čas »fajn«, nima mesta. Ranljivost je ves čas v zanikanju in najbolj neznosno trpljenje je tudi pretvarjanje, da ti je »fajn«, da moraš biti ves čas umetno srečen, razkorak med resnico in zunaj pa je vse večji. Če ti nekdo ves čas prikazuje, odrasli, mediji, kako je vse vedno »fajn« in popolno, tebi od znotraj pa nekaj prigovarja, da je vse ena sama praznina in bolečina, ki je v takšnem okolju ne moreš z nikomer d...
Preberite več

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Slika
  "Zjeb*l smo strast slovenskih moških, že tak je ni blo nikol kej velik, zdaj pa je s ttim feminizmom vse sam še hujš." Kdo še dvori? Kdo še direktno osvaja? Osvajalsko napada? Kdo še sploh na polno hvali in osvaja žensko, ki jo hoče osvojiti? Si sploh še kdo upa? Prevzeti inciativo? Sploh govoriti o tem? V smislu osvajanja, ki je samo po sebi napadalno. In odrasla ženska lahko vedno reče "dej mi mir", če ji ne sede, ker je odrasla in če ni fizično napadena, lahko to stori. V odraslosti je možen tudi dialog, pogajanje, reči nazaj, prvi odzivi so običajno stereotipni, kasneje pa ne nujno več. Ženska, ki je imela hudo izkušnjo nasilja v otroštvu, lahko vidi nasilje vsepovsod, tudi tam, kjer ga realno mogoče ni, čeprav je tisto senzibilno v resnici prežeto v sistem, ne v spol. Razumevanje izjav je refleksno, prva interpretacija je običajno refleksna. Z ženskami, ki imajo za seboj, mnogokrat iz otroštva hude oblike nasilja, delam že desetletje, pomagam jim, da se izk...
Preberite več

Sodobne zablode

Slika
Mladi na tiho kričijo po očetih. Kje ste? Veste kakšnih očetih? Takšnih, z mejo, skorajda po policaju. Je moja moralna dolžnost, da mladim posodim vsaj glas. Jaz vas v eni terapevtski uri na teden ne morem nadomestiti. Pa še zenska sem. Tako imajo dve ženski. In še žensko sodnico. Včasih me doleti globok obup nad družbo, v kateri živim. Slovenska melanholija, bi lahko rekla, pa vendar si potem rečem, zaradi opazovanja, distance in introspekcije, da je prvo osebno duševno zdravje, za katerega je tudi potrebno poskrbeti in tako obup ne postane kroničen, čeprav mu dopuščam, da tudi je, je poleg tudi razkošje upanja. Dokler lahko delujem znotraj vsega tega, imam upanje. In smisel. Ker pomagati ljudem in osveščati, prebujati družbo, v kolikor ni povsem patološko, ima smoter, ima smisel. Obstaja nov pojav v družbi, ki ga bom poimenovala "ob ločitvi sem postal pedofil". Gre za to, da postane moški ob ločitvi na enkrat pedofil. Čeprav to nikoli ni bil. Torej, pedofil postaneš kar na ...
Preberite več