Nežnost skozi drobce



Ko se te tole iskreno dotakne in te razneži, pa veš, da si še vedno vredu človek.



 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zlata kletka

Slika
Včasih trkaš na vrata, ker je tam drug človek, a odziva ni. Nič ti ni jasno, zdiš se samemu sebi nor. Zdi se, da je človek, vsaj vizualno, a v občutku človeka ni. Najverjetneje si naletel/a na osebo z narcistično osebnostno motnjo. Živeti z osebo s hudo osebnostno motnjo - narcizem, je lahko živi pekel, tudi za povsem običajnega človeka. Kdor je to doživel naključno na primer v službi, si lahko predstavlja, kakšna nočna mora je osebno življenje ob takšnem človeku, saj se zdi že nekaj ur nevzdržnih. Včasih, ko poslušam svoje klientke, jih občudujem in se iskreno čudim, kako so takšen vrtiljak sploh lahko preživele in ob tem še ohranile mehkobo, razsodnost, kakšno moč so potrebovale za to. Nemalokrat se poleg oseb z narcistično osebnostno motnjo znajdejo osebe, ki čutijo, so iskrene, rade ustrežejo, verjamejo v osnovno zaupanje, normalnost, mogoče imajo na kakšnem področju slabo samopodobo in veliko krivde, a so v glavnem pogovorljive, običajne osebe. Zato še toliko težje razumejo dinami...
Preberite več

Kultura zmagovalcev

Slika
Nekateri ljudje imajo res posebne talente. Intuitivna videnja in parapsihološke sposobnosti. Ni jih veliko. V resnici jih je ekstremno malo. Tako kot je malo zmagovalcev v razredu. In kasneje v družbi. Mlademu človeku je včasih potrebno prišepniti, da biti povprečen zadošča, da je lahko povprečen in kot tak tudi ljubljen in lahko takšen tudi ostane, lahko je v čem tudi podpovprečen, potem je mogoče potrebno krepiti z njim tisto dobro, uspešno, da ne odrašča s povoženo samopodobo. Če je v resnici nadpovprečen, pa ga bo življenje tako ali tako slej kot prej ustrezno nagradilo ne glede na spol ali narodno pripadnost in bo ta posebnost, nadpovprečnost sama tiščala naprej, ne glede na vse. Spomnimo se zgodovinskih genijev, slikarjev, nihče jih ni mogel zaustaviti, še nacizem ne in mnogokrat tudi posebne podpore niso bili deležni, mogoče jih je le tu in tam kdo opazil, verjel vanje, pa so vseeno prodirali naprej, v resnici ne oni, nekaj v njih je bilo močnejše. Včasih se nepotrebno trpljenje...
Preberite več

Pot zrele odraslosti ni razcepitev, ampak integracija

Slika
  Včasih se ljudje na novo rodijo in mislijo, da se je potrebno odreči vsemu staremu za ceno novega. V resnici lahko staro tudi recikliraš. Kakšne delčke priključiš zraven ali jih za nekaj časa narediš nekoliko nevidne, jih pospraviš v počitek, v ozadje in druge mogoče izpustiš. Zunanji karizmi se ne potrebuješ odreči za tiho, notranjo resnico. Lahko ju odpelješ, priključiš skupaj in tako združiš svoje moči, namesto jih pomanjšuješ. Lahko povezuješ notranji in zunanji izraz talentov in lastnosti. Materialno in duhovno. Erich Fromm je nekoč zapisal čudovito knjigo "Imeti ali biti". Naslov bi bil v resnici še boljši, za knjigo drugega dela, če bi združeval "Imeti IN biti". Tako bi lahko bil bližje celi resnici človeka. Kje si trenutno zares? Kako lahko svojo zgodovino pelješ naprej, jo prestrukturiraš, kakšne dele prevetriš in zaživiš svoje resnično Sebstvo? Saj del njega so tudi deli. Všečni, nevšečni, tukaj so, z vso celoto in željni celega, brezpogojnega sprejemanj...
Preberite več