Novi človek, novi svet

 Kakšen bi bil svet, odvezan kapitala in v korist človeka?



Psihiatri bi s svojimi znanji pomagali pri opuščanju, manjšanju zdravil in pri težjih psihiatričnih diagnozah, psihologi bi sestavljali napredne psihološke teorije in statistike, psihoterapevti bi skrbeli za odnose in človeški duševni razvoj, zdravniki bi ljudem pomagali, da se aktivno samozdravijo in pri večjih operacijah, poškodbah, šolniki bi otroke učili kritično misliti o boljšem svetu ter razvijali igro, socialni delavci bi poskrbeli za ranljive člane v družbi, farmacevti bi izdelovali zdravila, ki zares koristijo, blažijo bolečine, umetniki bi z umetnostjo plemenitili duha, zidarji bi gradili prijazne hiše za okolje, pravniki bi sestavljali koristno, pravno in etično družbo, sodniki bi pomagali pri večjih sporih, tehnični poklici bi skrbeli za okolje, smiselne programe in pomagali vpeljati umetno inteligenco za služenje človeku, ki bi resnično skrbela za blagostanje in razvoj, finančniki bi skrbeli za pisno opismenjevanje družbe, športniki bi pomagali skrbeti za fizično kondicijo, itd.
In v takšni družbi bi dojeli, da nihče ni izključen, da je takšna povezana družba dobrobit vseh, da je smiselna, aktivna, zadovoljujoča, blagodejna za VSE.
Zadnje dni opažam bolj horizontalno, dialoško, introspektivno držo med strokami pomoči. Senzibilni, drobni premiki. Nekaj se je spremenilo. Nekaj se spreminja. Nekaj se nas je vsaj malo spoprijateljilo. Mogoče pa zakon, ki nastaja, odpira še mnogo drugih tem o sistemu naše družbe, ki zakon presegajo in tudi to, da smo del tega tekmovalnega, nepopolnega sistema vsi in da bi mogoče nekoč lahko bil drugačen. Nič ni na večno, pa vendar nekaj je in to so univerzalne vrednote.
Mogoče nekoč, čez 5, 10, 20 let prebudimo zavest. Mogoče nekoč. Krasni novi svet. Začnemo že danes. Pri sebi.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slika
Nikjer ne morem ničesar povedati, ker se imajo vsi ves čas samo "fajn" Mladega človeka lahko potegneš iz brezna, če sam prepoznavaš in občutiš, kaj je to radost življenja, lahko tudi skupaj z njim. Zagotovo ne z vprašalniki in antisuicidalnim paktom na listu papirja. Nekdo potrebuje nagovoriti resnično srce. Kdo pa še danes nagovori, to, življenje, srce? Stiske mladih so zelo kompleksne in prihajajo iz različnih smeri, narcistična in tekmovalna kultura je vse večja, med drugimi so v veliki stiski tudi zato, ker njihova stiska v prostoru popolnosti, kjer je vse ves čas »fajn«, nima mesta. Ranljivost je ves čas v zanikanju in najbolj neznosno trpljenje je tudi pretvarjanje, da ti je »fajn«, da moraš biti ves čas umetno srečen, razkorak med resnico in zunaj pa je vse večji. Če ti nekdo ves čas prikazuje, odrasli, mediji, kako je vse vedno »fajn« in popolno, tebi od znotraj pa nekaj prigovarja, da je vse ena sama praznina in bolečina, ki je v takšnem okolju ne moreš z nikomer d...
Preberite več

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Slika
  "Zjeb*l smo strast slovenskih moških, že tak je ni blo nikol kej velik, zdaj pa je s ttim feminizmom vse sam še hujš." Kdo še dvori? Kdo še direktno osvaja? Osvajalsko napada? Kdo še sploh na polno hvali in osvaja žensko, ki jo hoče osvojiti? Si sploh še kdo upa? Prevzeti inciativo? Sploh govoriti o tem? V smislu osvajanja, ki je samo po sebi napadalno. In odrasla ženska lahko vedno reče "dej mi mir", če ji ne sede, ker je odrasla in če ni fizično napadena, lahko to stori. V odraslosti je možen tudi dialog, pogajanje, reči nazaj, prvi odzivi so običajno stereotipni, kasneje pa ne nujno več. Ženska, ki je imela hudo izkušnjo nasilja v otroštvu, lahko vidi nasilje vsepovsod, tudi tam, kjer ga realno mogoče ni, čeprav je tisto senzibilno v resnici prežeto v sistem, ne v spol. Razumevanje izjav je refleksno, prva interpretacija je običajno refleksna. Z ženskami, ki imajo za seboj, mnogokrat iz otroštva hude oblike nasilja, delam že desetletje, pomagam jim, da se izk...
Preberite več

Sodobne zablode

Slika
Mladi na tiho kričijo po očetih. Kje ste? Veste kakšnih očetih? Takšnih, z mejo, skorajda po policaju. Je moja moralna dolžnost, da mladim posodim vsaj glas. Jaz vas v eni terapevtski uri na teden ne morem nadomestiti. Pa še zenska sem. Tako imajo dve ženski. In še žensko sodnico. Včasih me doleti globok obup nad družbo, v kateri živim. Slovenska melanholija, bi lahko rekla, pa vendar si potem rečem, zaradi opazovanja, distance in introspekcije, da je prvo osebno duševno zdravje, za katerega je tudi potrebno poskrbeti in tako obup ne postane kroničen, čeprav mu dopuščam, da tudi je, je poleg tudi razkošje upanja. Dokler lahko delujem znotraj vsega tega, imam upanje. In smisel. Ker pomagati ljudem in osveščati, prebujati družbo, v kolikor ni povsem patološko, ima smoter, ima smisel. Obstaja nov pojav v družbi, ki ga bom poimenovala "ob ločitvi sem postal pedofil". Gre za to, da postane moški ob ločitvi na enkrat pedofil. Čeprav to nikoli ni bil. Torej, pedofil postaneš kar na ...
Preberite več