Odnos do denarja
Teme o blagostanju, do dobrin in imetja so v resnici pomembne teme, čeprav se zdijo kot nekakšen tabu družbe. V tej temi je polno strahov, predsodkov, zadržkov, nerodnosti, primerjanj, celo odvisnosti. In to je tudi razlog, da je okoli te teme mnogo sporov. Na ravni družbe, med sorodniki, po ločitvah in na sploh. Podobno kot tema o spolnosti, kot da gre za nekaj, kar si ne bi smeli želeti, kot nekaj slabega, neprimernega, kar ni dovoljeno misliti, kaj šele ubesediti, o tem razmišljati na glas. Nekaj časa nazaj sem poslušala znanega filozofa, ki je govoril o tem, da je v Ameriki mogoče dati gotovino le še strokovnjakom za dušo, vse ostalo se plačuje s kartico. Kako intimno, pravzaprav. V razumski, zavestni resnici pa je to še ena horizontalna tema izmed vseh drugih tem. Dobro je iskreno raziskovati svoj družinski izvor do denarja in svoja notranja prepričanja. Podobno kot vsaka tema, nam je tudi denar lahko v pomoč, naša vez do sveta, do uveljavitve, samozavesti in neodvisnosti, lahko pa ga zlorabimo, kopičimo, trošimo, ne cenimo, smo povsem brezbrižni, hodimo iz lažne skromnosti do pohlepa in nazaj, si z njim ne omogočamo daril, ki nas podprejo ali pa v denarju iščemo nekaj, kar tam ne bomo našli. Pravi občutki varnosti, razkošja in darov so v nas, lahko pa iz tam ven živimo razkošno in izrazno tudi navzven in tako oplemenitimo tudi svet. Spodaj navajam nekaj starih prepričanj, ki se zdijo stara, a še vedno tu in ki se jih včasih dotikamo tudi v psihoterapevtskem procesu in jih naprej tudi preokvirjam v bolj podporna, blaga, olajšujoča, povezovalna prepričanja. In da, tudi o denarju je dovoljeno, zaželjeno misliti, se iskreno pogovarjati, prevetriti.
Odloži to slabo vest, to nepotrebno krivdo, ki le tišči in je le še za na odpad, zadihaj, pretočno, prepoznaj svoje individualne meje, omogoči, dovoli si lepo, polno življenje, do sebe in na sploh.****

Komentarji
Objavite komentar