Potolaži svoje rane


 

Včasih besede ranijo. Včasih pozabiš na zaščito. Nisi je navajen ali ona ni navajena tebe. Pustil si se večkrat na cedilu. Gledal stran od sebe, obračal z očmi, prosil, moledoval, se zatiral in uničeval. Vse to si živel, v ranah in tišini. Nisi našel mostu do sebe. Ne do drugega. Vsak korak tja se je zdel le nov zarez v srce, vsaka bližina preveč, vsaka beseda preveč nevarna. Iskal si most na napačnih mestih, kjer si dobival udarce, četudi z besedami, te so še bolj bolele. Nisi se znal zaščititi, zato si se raje izoliral, upajoč, da bo to pot do sebe. Tam je nisi našel, saj jo lahko najdeš le med ljudmi. Potem si se vrnil nazaj, poskušal levo, poskušal desno. Enkrat poskusil zares. Spoznal si, da je pot le ranljivost na ranljivost. To si spoznal. Spoznal si zdravilo. Spoznal si, da si lahko občutljiv in zaščiten hkrati. Lahko si vse to in še več. Lahko si objet. Lahko si potolažen. Lahko si obnovljiv. Lahko si zaželjen. Lahko si svoj. Lahko si poleg drugega. Lahko si vse to. Lahko si vse to. V odnosih.****

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Glas mladega človeka

Slovenska melanholija potrebuje ogenj

Sodobne zablode