Utelešenje

 

Včasih mi kdo reče, naj pišem krajše, bolj preprosto, za širšo javnost, "tiktok" varianta, da bom s tem pridobila in nagovorila več ljudi, saj ljudje nimajo več koncentracije. Vprašanje je, če jaz hočem več ljudi. In ob tem sebi rečem, da se globini, pristnosti ne bom odrekla, pa četudi gre svet v drugo smer, jaz bom tu, utelešala vse to še naprej, četudi ostane redkost, je dragocena ravno ta redkost. Pristna beseda šteje, ne tista umetna in kričeča, ampak tista, ki se detajlno poglobi. Če želiš, da se te kaj dotakne, te zares nagovori, da ne ostane vse le mimohodka, za to je potreben čas. Svet potrebuje ravno to, jaz pa tudi. In na tej prisotni kvaliteti bom vztrajala, na tisti, ki prihaja resnično iz mene, saj je le to tisto, kar lahko pozunanjim, odprem in pokažem svetu.

Danes sem naredila daljšo meditacijo in te dni spremljala dve čudoviti in čustveno poučeni ženski, Sasho Cobra in Esther Perel. Hkrati sem si pogledala film Charming the hearts of men, ki se je končal z zanimivimi stavki:" 8. Februarja 1964 so v predlog zakona o državljanskih pravicah vnesli besedo, ki je spremenila zgodovino. Spol." Vnesli so jo, ker se je vpliven ameriški politik zaljubil v odločno zagovornico človekovih pravic, ki ga je znala ravno prav zmehčati, da jo je poslušal in da je zavil v moralno presojanje. Pomemben podatek.

Spol postaja vse bolj in bolj pereča tema. O njej se veliko misli in govori in hkrati se ravno to ne sme početi, kot da se je vse zapakiralo v nekakšno previdnost, prepoved. Previdnost, če je ta pretirana, pa ubija pristnost in potisne pogovore le še v eno vljudnost, ki nima več emocionalnega naboja, tudi motivacije ne. Nezavedno ne deluje tako, to je političen govor, ne pa resničen, zato ne spada v intimne, bližnje odnose, če želimo v njih negovati povezanost.

Pa vendar se mi zdi to tako pomembno vprašanje, kako sebe doživljamo kot ženska, kot moški. Kje čutimo, da smo zares doma, kakšni smo takrat? Nas je stran od feminilnosti potegnila družba, ki od nas ves čas zahteva, da nekam prodiramo, se za nekaj grebemo, dosegamo, tekmujemo, vzpostavljamo mesto. Kako pa bi drugače lahko ženska prišla skozi pot izobrazbe, vzpostavila samostojnost in kasneje poklic in na sploh, se vključila v javno sodelovanje, saj to praktično ni mogoče. V svojem bistvu sem se vedno počutila feminilno, pa vendar sem morala početi vse to, da sem lahko dosegala cilje, saj sem hkrati tudi dovolj ambiciozna. Druga pot je še ta, da se odrečeš znanju in moralnemu kompasu ter za dosego ciljev nudiš spolne usluge vodilnim, da prideš na položaj. To v resnici ni redko.

Sasha Cobra pa v svojih čudovitih podkastih pravi tole":Woman, resensitize your body." In kasneje najdem še en tuj zapis, da globoko utelešenih žensk ne more manipulirati nobena družba.

Vrnimo se tja, v občutenje telesa, saj šele tam lahko začutimo svojo milino, svojo resničnost, te lepote ne nadomesti nobena plastična operacija, ki je med mladimi v porastu. Včasih se je vsem lepotnim pritiskom in kompleksom težko upirati, a živ pristan je v našem telesu in četudi se sliši kliše, tudi odrasli moški v skriti srčiki hrepenijo po intimi. In intima je resnica.***