Vizija poživlja sama po sebi
Včasih je zanimivo, kako ravno spust v bolečino in ne izmikanje ali obhod stran od nje pozdravi ravno to bolečino. Ravno tam so odgovori. In ravno tam je pravo olajšanje. Vse okrog je le beg, začasna strategija. Človek lahko zbeži pred marsičem, le pred seboj ne. Dobro se je vprašati, kaj življenje želi od mene? Kakšne naloge mi postavlja ta trenutek? In kaj je moj korak od tu dalje, prvi, najmanjši?
Zraven prebiram še Esther Perel, ki raziskuje odnose in intimo ter preko tega ugotavlja, da sta ljubezen in poželenje lahko dva različna pojma. Pretirana odgovornost in skrbnost ubijata igro, živanost, drznost, misterij. Ljubezen želi vse vedeti o drugemu, poželenje je bližje misterioznosti, skrivnostnosti.
Zraven se mi že polni vizija, toliko vizije, da se včasih prestrašim, da bo življenje prekratko, da bi bilo mogoče vse to uresničiti v enem življenju. Četudi je vse to res, je še vedno mogoče biti na poti. Mogoče mi je lahko že to dovolj. Biti in delovati.
Life is a journey**

Komentarji
Objavite komentar