Živahnost

 "Pred več kot desetimi leti sem z Dončićem posnel spot, rekel sem mu, da vse zna in naj se košarko igra. In zdaj se igra in sem ponosen, da sem mu to povedal." (Ivo Daneu)

Nekateri ljudje mislijo, da so brez energije in utrujeni, v resnici pa so energetsko dobro opremljeni, le potlačili so svojo živahnost in jo zapakirali v miselne naloge, ker je bila v otroštvu prepovedana, bodisi nesprejemljiva ali pa ni bilo prostora zanje, ker so kot otroci morali hitro odrasti in poskrbeti za starše. Lahko se tudi zgodi, da njihove živahnosti starši niso mogli prenašati, niso ji bili kos ali pa jih je preveč spominjala na njihovo neizživeto otroštvo. Pot iz takšnih prepričanj in do blagostanja je dolga pot ob strokovnem vodenju, tek na dolge proge, "deset korakov do sreče" je ne omogoča, saj je duševno zdravje preveč kompleksno za kaj takega.

Igra ni pot do malomarnosti in lenobe, daleč od tega, igra je pot do učenja in bolj kvalitetnega življenja, je nadgradnja truda, zaupanja in samozavesti. In globoka žalost potrebuje prostor, biti občutena, lahko te povsem preplavi, saj tako v kratkem času izzveni, v naslednjem koraku pa potrebuje predvsem razvedrilo, kot je modro in samostojno spoznal sogovornik na eni izmed terapevtskih ur.

Tako na tem mestu pozdravljam živahnost, svojo in od drugih. Ta je že sama po sebi pot do zdravja, kreativnosti, boljše opravljenih nalog, budnosti, humorja, zadovoljstva, pozitivnih odnosov in sproščenosti.

Kakšno pustolovščino boste privoščili sebi na nedeljo?***