Preobrazba

"Nič več ni isto, kot je bilo."

Saj tudi nikoli več ne bo. Terapija ima ireverzibilne, nepovratne učinke. Preobrazba je nepovratna. Ko zaupanje enkrat je, je tam. Ko travme ni več v telesu in v psihi, je ni več. Včasih izzveni s fokusom na njej, včasih pa ravno obratno, ko se dovolj vztrajno in dolgo postavljajo dobri stebri okoli tistega slabega.

Ali ko se enkrat v psiho naseli "Jaz", se tja naseli za vse večne čase. Terapevt je ta čas "nadomestni Jaz", svoj "Jaz" ponudi na izposojo, dokler se ta ne naseli v človeka. Ko se vanj naseli, tam ostane za zmeraj. Včasih pride moment, ko klient reče: "Končno sem cel. Zdaj sem cel."

Ko se psiha razdela, razšifrira, razvozla, se v tebi ustvari nov zemljevid, nov prostor, nova energija, novo polje, ni več vrnitve na stara pota. To ne pomeni, da ni več žalosti, preizkušenj, pa vendar je vse drugače, saj postanejo tvoji pomeni drugačni.

Človek, ki je celo življenje živel v slabi samopodobi, slabih odnosnih izkušnjah, zmore malo dozo dobrega, če je na enkrat preveč, kot lahko nosi, se lahko ustraši. Ljudje se lahko ustrašijo tudi "preveč" dobrih odnosov.

Resna sprememba, da se usidra in integrira v telo, potrebuje približno dve leti krepitve, da se v možganih utrdijo nove povezave. In psiha se sprva dobremu upira, če na to ni navajena. Upira se na vse možne načine in ta zaščita ima smisel, se ustavlja ob čutenju, ko začutimo nekaj dobrega, varnega, se sabotira, vleče nazaj v slabo, a enkrat, ob pravem času, tudi v tem popusti. Človek dojame, da si zares zasluži vredno, čudovito in pretočno življenje. Včasih me prešine misel, zakaj za boga si nekdo samemu sebi ne bi privoščil psihoterapevtskega procesa. Mogoče pa je večji strah ravno ta, kaj pa, če bo res vse boljše in drugače? Kaj potem? Kako bom s tem živel? Kaj, če ne bo več slabo? Kaj, če bom zares dobro? Kaj, če preneham biti v telesu v pripravljenosti za slabo, ker me res čaka dobro? Kaj bo to pomenilo za utečene odnose? Kaj, če bo trajno in kontinuirano dobro? Univerzalno trpljenje bo ostalo, a tisto nepotrebno lahko - zares - izgine.

Ljudem se lahko s pomočjo terapije sprosti veliko energije. Včasih na začetku ne vedo kaj točno z njo. Na primer, bil si celo življenje le utrujen, izčrpan, potem pa nisi več. Energije ti ostaja še celo preveč. A svet je velik in širok, z njo je možno ustvarjati, živeti, zase, za druge. Za skupnost, za smisel. Mogoče jo je celo kopičiti, usmerjati vase, v zdravilne moči v sebi.

Če imaš veliko energije za uničenje, jo premoreš tudi za ustvarjanje. Samo smer ~ je druga.