Skupaj
"Vidim vaju. Obe sili sta del mene. Ne bom več bežala pred nobeno.”
Včasih se ti lahko zgodi, da se stari načini preživetja in poniževanja sebe najbolj aktivirajo ravno tik ob spremembi. Vibrirajo z vso silo, čeprav je vse že jasno, da na staro pot ne greš več, ni več mogoča. Takrat te lahko vleče ena sila še z večjo močjo dol, na dno, medtem ko tvoja odrasla že ve, da tisto ni več pot. Da je pot že nova. Tik pred spremembo, ravno v tistem niču je lahko največ in najbolj intenzivno, negativne misli se lahko pospešijo, povečajo in ne rabiš jih preveč resno vzeti. To je del poti in ravno tam v odporih so odgovori, da greš notri in se ne pustiš strahovom, ki le ponavljajo staro, davno prežeto zgodbo. Nimajo te več v pesti, v nemoči, zdaj imaš v resnici ti njih v rokah. Lahko jih zaobjameš, podprto povabiš s seboj, to običajno ni čas za akcijo, to je čas za posvečeno nežnost, tiho sprejemanje in prisotnost.
Ravno tam, "tik pred" ne pobegni. Ravno tam so odgovori.***

Komentarji
Objavite komentar